O društvu

Zgodovinsko društvo Ljubljana
Mestni trg 27
1000 Ljubljana
Davčna številka: 76507939
Matična številka: 5198631000

Predsednica: Nevenka Troha
Tajnik: Jurij Hadalin

e-pošta: info @ zdl.si

Statut


Na podlagi Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 61/2006, z dne 13. 6. 2006) je občni zbor Zgodovinskega društva Ljubljana dne 15. 11. 2012 sprejel

PRAVILA

ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zgodovinsko društvo Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno stanovsko strokovno združenje poklicnih zgodovinarjev, strokovnjakov iz drugih družboslovnih in humanističnih panog in ljubiteljev zgodovine.

2. člen

Društvo je pravna oseba, ki jo zastopa in zanjo podpisuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni član izvršilnega odbora.

Sedež društva je v Ljubljani. O naslovu sedeža društva odloča Izvršni odbor društva.

3. člen

Pečat društva je okrogel z besedilom: Zgodovinsko društvo Ljubljana.

4. člen

Društvo je vključeno kot član v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza), ki je zveza zgodovinskih društev v Republiki Sloveniji.

5. člen

Društvo se lahko včlani tudi v druge sorodne organizacije (doma in v tujini), katerih namen je razvijati znanstveno zgodovinopisje, teorijo in prakso pouka zgodovine in družboslovje nasploh.

II. NAMEN IN DEJAVNOST DRUŠTVA

6. člen

Društvo ima naslednje naloge:

  • povezuje zgodovinarje, druge zainteresirane družboslovce in ljubitelje zgodovine na območju delovanja društva;
  • podpira strokovno izobraževanje in znanstveno delovanje svojih članov;
  • pospešuje raziskovanje slovenske zgodovine, zlasti zgodovine Ljubljane in območja, na katerem društvo deluje;
  • sodeluje z učitelji zgodovine in jim pomaga pri pouku zgodovine in drugih družboslovnih predmetov;
  • daje pobude in se konkretno angažira pri zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine;
  • preučuje teorijo zgodovinopisja in drugih družboslovnih ter humanističnih znanosti.

Pri svojem delu se društvo povezuje s sorodnimi društvi v Sloveniji in po svetu.

7. člen

Za izpolnjevanje nalog iz prejšnjega člena je dejavnost društva:

  • organiziranje strokovnih predavanj, okroglih miz, posvetovanj, ekskurzij, razstav za člane društva;
  • izmenjavanje izkušenj s sorodnimi društvi;
  • izdajanje strokovnih publikacij v skladu z veljavnimi predpisi;
  • sodelovanje pri domačih in tujih strokovnih publikacijah;
  • obveščanje o aktualnih problemih stroke;
  • sodelovanje preko sredstev javnega obveščanja pri obravnavanju vprašanj zgodovine, pouka zgodovine in družboslovja ter humanistike nasploh;
  • dajanje pobude za reševanje strokovne problematike inštitucij, ki se ukvarjajo s preučevanjem in poučevanjem zgodovine, družboslovja in družboslovnih ter humanističnih predmetov;
  • druge akcije.

III. ČLANSTVO

8. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno. Član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki pisno pristopi k društvu, sprejme ta pravila in se ravna po njih. Član društva lahko postane tudi tuj državljan, če ga z dejavnostjo društva vežejo strokovni interesi.

9. člen

Društvo združuje redne in častne člane.

Redni člani so posamezniki, ki pisno pristopijo k društvu, soglašajo z načeli delovanja društva in se ravnajo po njihovih pravilih.

Častni član postane oseba, ki si je pridobila posebne zasluge pri izvajanju dejavnosti društva in ima posebne zasluge za razvoj slovenskega zgodovinopisja. Častne člane imenuje občni zbor društva na predlog izvršilnega odbora. Častni člani imajo pravice rednih članov. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja.

10. člen

Pravice članov društva so, da:

  • odločajo o delu društva in njegovih organov ter predlagajo ukrepe v zvezi z delovanjem društva;
  • volijo in so voljeni v vse organe društva;
  • so pravočasno obveščeni o vseh akcijah in odločitvah društva in njegovih organov;
  • sodelujejo pri vseh oblikah društvenih aktivnosti;
  • sodelujejo po svojih zastopnikih pri delu zveze in njenih organov;
  • so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.

11. člen

Dolžnosti članov društva so:

  • uresničevanje ciljev in nalog društva v skladu s temi pravili;
  • redno plačevanje članarine;
  • izvrševanje sklepov organov društva.

12. člen

Društvo člane obvešča:

  • preko društvenega glasila;
  • preko sredstev javnega obveščanja.

Člani imajo pravico do vpogleda v zapisnike organov društva.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

13. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom na osnovi pisne izjave;
  • z izbrisom, če član več kot dve leti ne plačuje članarine ali zaradi smrti;
  • z izključitvijo v primeru grobe kršitve društvenih pravil.

IV. ORGANI DRUŠTVA

14. člen

Organi društva so:

  • občni zbor
  • izvršni odbor
  • nadzorni odbor
  • častno razsodišče.

Organi društva so voljeni za dobo dveh let.

Občni zbor

15. člen

Občni zbor društva je najvišji organ društva, ki odloča o najpomembnejših vprašanjih delovanja društva: za svoje delo so mu odgovorni vsi drugi organi društva. Sestavljajo ga vsi člani društva.

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar sklepa občni zbor pravnoveljavno, če je navzočih vsaj deset članov.

Glasovanje je praviloma tajno, razen če zbor ne sklene drugače.

Sklepi občnega zbora se sprejemajo z večino glasov navzočih članov društva. Sklepi občnega zbora so obvezni za vse člane.

16. člen

Občni zbor skliče izvršni odbor društva, ki določi predlog dnevnega reda občnega zbora in o tem obvesti člane najkasneje 8 dni pred zasedanjem. Občni zbor se lahko skliče tudi na zahtevo nadzornega odbora, častnega razsodišča ali najmanj tretjine članov.

17. člen

Občni  zbor sprejema, menja in dopolnjuje pravila društva in druge splošne akte, potrjuje zaključni račun in sprejema finančni načrt, določa smernice za delo društva, sprejema poročilo o delu in poslovanju organov društva, voli in razrešuje organe društva, ustanavlja delovna telesa društva, odloča o pritožbah članov zoper sklepe in odločitve izvršilnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča, imenuje častne člane, sklepa o višin članarine, sklepa o drugih vprašanjih društva.

18. člen

Občni zbor vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli občni zbor izmed navzočih članov društva.

Do izvolitve delovnega predsedstva vodi občni zbor predsednik društva.

O poteku občnega zbora in o izglasovanih sklepih se vodi zapisnik.

19. člen

Občni zbor društva je reden ali izreden.

20. člen

Redni občni zbor se sestane vsako leto.

21. člen

Izredni občni zbor se sestane po potrebi in more sklepati le o zadevi, zaradi katere je bil sklican. Skliče ga izvršni odbor po svojem sklepu ali na zahtevo najmanj tretjine članov ali na zahtevo nadzornega odbora. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni po sprejemu zahteve za sklic. Če izvršni odbor tega ne stori, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali.

Predsednik društva

22. člen

Občni zbor izvoli izmed članov društva predsednika društva. Predsednik predstavlja društvo in ga zastopa s polnimi pooblastili ter je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta.

Predsednik društva je tudi predsednik izvršilnega odbora, kateremu je odgovoren za svoje delo.

V času odsotnosti nadomešča predsednika podpredsednik ali član izvršilnega odbora, ki ga je pooblastil predsednik.

Izvršni odbor

23. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ društva in opravlja dela med dvema zasedanjema občnega zbora. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

24. člen

Izvršni odbor sestavljajo:

  • predsednik društva kot predsednik izvršilnega odbora;
  • od 5 do 10 članov, ki jih izvoli občni zbor.

25. člen

Izvršni odbor izvoli na svoji prvi seji izmed svojih članov podpredsednika, tajnika in blagajnika društva.

26. člen

Izvršni odbor se sestane po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.

Sejo skliče predsednik na lastno pobudo ali na pobudo častnega razsodišča.

Seja je sklepčna, če je na njej navzoča več kot polovica članov.

Izvršni odbor odloča z večino glasov navzočih članov.

27. člen

Naloge izvršnega odbora:

  • sklicuje občni zbor;
  • skrbi za izvrševanje programa dela društva;
  • pripravlja predloge aktov društva;
  • pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa;
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
  • upravlja s premoženjem društva;
  • ustanavlja in ukinja komisije društva;
  • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži občni zbor.

Izvršni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi izvršni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne izvršnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu komisije zunanje sodelavce.

Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metode dela društva, organizirane po interesnem načelu članov društva. Sekcijo ustanovi izvršni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili društva.

28. člen

Če se število članov izvršilnega odbora iz kakršnega koli razloga skrči, sme izvršni odbor na izpraznjena mesta kooptirati nadomestne člane, vendar le za čas do izteka mandatne dobe izvršilnega odbora.

Nadzorni odbor

29. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Predsednik sklicuje seje, vodi delo odbora in poroča o delu občnemu zboru. Sklepčen je, če so navzoči vsi trije člani. Nadzorni odbor odloča veljavno z večino glasov.

30. člen

Nadzorni odbor spremlja delo vseh organov društva, uresničevanje programa društva in sklepov občnega zbora, nadzoruje zakonitost poslovanja društva in finančno ter materialno poslovanje. O svojem delu poroča rednemu občnemu zboru društva, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani izvršnega odbora. Lahko sodelujejo na njihovih sejah, nimajo pa pravice odločanja.

Častno razsodišče

31. člen

Častno razsodišče društva sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Veljavne sklepe sprejema častno razsodišče ob navzočnosti vseh treh članov. Častno razsodišče odloča veljavno z večino glasov.

Častno razsodišče obravnava in razsoja o sporih, ki nastopijo v društvenem življenju, ki utegnejo huje prizadeti interese in ugled društva ali njegovega posameznega člana.

32. člen

Častno razsodišče izreka naslednje ukrepe:

  • opomin;
  • javni opomin;
  • izključitev.

Na sklepe častnega razsodišča se ima prizadeti član pravico pritožiti na občni zbor, ki o zadevi dokončno odloči.

V. FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

33. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino, iz dotacij, subvencij, daril in volil, s prispevki sponzorjev, dohodkov iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic in iz drugih virov.

34. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na seji občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

35. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so kot take vpisane v inventarno knjigo.

Premoženje upravlja izvršni odbor.

Premičnine se lahko nakupujejo in odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa izvršnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnim odloča občni zbor društva.

36. člen

Društvo vodi finančno in materialno poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi.

O porabi finančnih sredstev odločajo pristojni organi društva.

Društvo ima odprt transakcijski račun pri komercialni banki s sedežem v Ljubljani.

37. člen

Finančna in materialna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja.

Blagajnik vodi finančno poslovanje po pravilniku o finančnem in materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ko mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Blagajnik poroča o finančnem poslovanju izvršilnemu odboru.

Finančne in materialne listine podpisujeta blagajnik in predsednik društva.

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

38. člen

Društvo preneha delovati:

  • s sklepom občnega zbora, sprejetim z absolutno večino vseh članov društva (razid);
  • če število članov pade pod deset;
  • po samem zakonu.

39. člen

Če društvo preneha delovati, prevzame in hrani njegovo premoženje zveza. Če se društvo ne ponovno ustanovi v treh letih, postane lastnik premoženja društva zveza.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

Ta pravila začno veljati z dnem, ko jih sprejme občni zbor društva.

Z dnem uveljavitve teh pravil prenehajo veljati pravila društva, ki jih je sprejel občni zbor društva 28. oktobra 1997.