Zbledele romantične predstave o prehodu v kapitalizem
Dr. Aleksander Lorenčič je v predavanju s pomenljivim naslovom “Zbledele romantične predstave o prehodu v kapitalizem”, ki je bilo 20. oktobra 2011 v Modrijanovi knjigarni, predstavil razkorak med predstavami o prehodu v kapitalizem in dejanskimi spremembami v obdobju tranzicije. Predavatelj je dober poznavalec problematike, saj se ukvarja z raziskovanjem sodobne gospodarske zgodovine in je od oktobra leta 2007 zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino. Marca letos je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom “Tranzicija slovenskega gospodarstva v letih 1990–2004”.
Za Slovenijo 20 let po osamosvojitvi ne moremo trditi, da je obljubljena dežela. Pričakovanja glede prehoda v tržno gospodarstvo so bila velika, kar se danes kaže kot nemoč, brezup in razočaranje ljudi. Predstave o tem, da bomo čez noč postali mala Švica in podobno, so se dokaj hitro razblinile. Pogosto je slišati, da smo v slovensko ustavo zapisali, da uvajamo tržno gospodarstvo, zašli pa smo v kapitalistično gospodarstvo. Zaradi romantičnih predstav je toliko težje sprejeti dejstvo, da se Slovenija ni odločila le za tržno gospodarstvo, temveč je prešla tudi v kapitalistični sistem in vse kar sodi k slednjemu. Ustvarja se vtis, da je Slovenija osamljen otok, kjer je vse nekdanje družbeno premoženje pristalo v rokah peščice in kjer je vse porazno. Dejstvo je, da je bil v vseh tranzicijskih državah cilj pravično razdeliti t. i. družbeno lastnino, a da to nobeni državi, ne glede na izbrano privatizacijsko metodo, ni uspelo. Dejstvo je tudi, da se dve desetletji od začetka tranzicije praktično vse tranzicijske države, ne glede na ubrani pristop k tranziciji, in tudi države z daljšo demokratično in kapitalistično tradicijo, ubadajo s podobnimi težavami. Velike socialne razlike, visoka zadolženost in nezaupanje v sistem so skupni imenovalec vseh.
