Meja, mejnost, omejenost
V predavanju »Meja, mejnost, omejenost«, ki je potekalo 21. februarja 2013 v Modrijanovi knjigarni, se je dr. Marko Zajc, znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino in vodja raziskovalnega projekta Zgodovina upravnih meja in mejnosti: slovensko-hrvaška meja 1800-1991, dotaknil zelo aktualne družbene problematike – zgodovine reševanja slovensko-hrvaške meje, kar je bilo razvidno v polemični razpravi po predavanju. Dr. Zajc zastopa stališče, da je naloga zgodovinarjev, ki raziskujejo problematiko slovensko-hrvaške meje, da morajo nujno narediti »korak stran« od aktualnosti. Korak vstran je potrebno narediti zaradi dveh razlogov: zaradi distance do sodobnosti in zato, da bi s potrebne razdalje videli »okolico« predmeta raziskovanja. V tej »okolici« pa so zanimive »stvari«, ki so za razumevanje meje odločilne.
Predavatelj je poudaril, da v zgodovinopisju ni samo napačnih odgovorov, so tudi napačna vprašanja. Vprašanje »kje je zgodovinsko prava meja med Slovenijo in Hrvaško« zagotovo spada v to skupino. Zgodovinarji prave meje med Slovenijo in Hrvaško ne moremo najti ali dokazati, lahko pa jo bolje razumemo, če raziščemo naravo predhodnic današnje meje.»Pravo mejo« lahko najde ideologija, ki se pretvarja, da je zgodovinopisje, za dokaze pa uporablja samo tiste elemente iz preteklosti, ki ji najbolj ustrezajo. Teh primerov pa je v Sloveniji v zadnjih letih več kot na Hrvaškem. Kaj je narobe s tem pristopom?
