“Vloga vojaških krogov pri ‘reševanju’ politične krize v Kraljevini SHS leta 1924” in “Jugoslovanska vojska v emigraciji: od Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona do prekomorskih brigad”

19. septembra 2013 je v Modrijani knjigarni potekalo redno mesečno društveno predavanje, na katerem sta nastopila mag. Zvezdan Marković, načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske, med drugim tudi avtor monografije o Jugoslovanski ljudski armadi ter več člankov v raznih publikacijah, in dr. Blaž Torkar, vodja skupine v dislocirani enoti Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Parku vojaške zgodovine v Pivki, ki je leta 2010 doktoriral na FHŠ UP s tezo Ozadje delovanja misij ameriške obveščevalne službe OSS v Sloveniji (1943-1945).

Marković je v predavanju Vloga vojaških krogov pri »reševanju« politične krize v Kraljevini SHS leta 1924 prikazal zakulisne vplive in spletke vojaških krogov, ki so se navadno identificirali kot častniške-oficirske skupine – t. i. »Bela roka« in »Črna roka«. Težišče predavanja  je bilo na prikazu politične krize 1924, ki je nastala zaradi poskusa liberalnih meščanskih strank, na čelu z Demokratsko stranko in v sodelovanju s Hrvaško republikansko kmečko stranko (HRSS), da reformirajo politični sistem, zasnovan v vidovdanski ustavi, predvsem na področju nacionalnih razmerij.

Torkar je v predavanju z naslovom Jugoslovanska vojska v emigraciji: od Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona do prekomorskih brigad orisal okoliščine napada sil osi na Jugoslavijo 6. aprila 1941, ko so jugoslovanska kraljeva vlada, kralj Peter II. in del jugoslovanske kraljeve vojske zapustili domovino. Emigrantska vlada, ki se je nastanila v Londonu skupaj s številnimi emigrantskimi vladami okupiranih evropskih držav, je s pomočjo Britancev želela organizirati učinkovito jugoslovansko vojsko iz mornariških in letalskih enot ter kopenske vojske. Začetni optimistični načrti glede vojske so se kmalu izjalovili, predvsem zaradi notranjih spletk, kar je večalo britansko nezaupanje do jugoslovanskih emigrantskih oblasti. Za Slovence je bil še posebej pomemben Jugoslovanski kraljevi gardni bataljon, ustanovljen junija 1941 blizu Aleksandrije v Egiptu, ki je bil kasneje prestavljen v Palestino. Bataljon so večinsko sestavljali Slovenci, ki so se po njegovem razpadu konec 1943 in v začetku 1944, priključili Titovim prekomorskim brigadam. Uradno je bila jugoslovanska vojska v emigraciji razpuščena 7. marca 1945, ko je bila ustanovljena začasna enotna jugoslovanska vlada.

Morda vam bo všeč tudi...