Kancler Helmut Schmidt in Jugoslavija
Zgodovinsko društvo Ljubljana in Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vas vabita na predavanje dr. Polone Balantič:
Kancler Helmut Schmidt in Jugoslavija
Predavanje bo v četrtek, 18. aprila 2019 ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu na Celovški 23 v Ljubljani.
Predavanje je izpeljava doktorske disertacije Polone Balantič z naslovom Helmut Schmidt in Jugoslavija. Doktorirala je pod mentorstvom dr. Dušana Nečaka decembra 2018, pred tem je znanstveni magisterij na temo Iskanje izvorov antisemitizma in nacizma v družbi 19. stoletja dokončala pod mentorstvom Marte Verginella in diplomirala na oddelku za Mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Kot novinarka in avtorica dokumentarnih oddaj je zaposlena na RTV Slovenija.
“Poslovimo se za hip od nikogaršnje zemlje, tega odurnega in čudovitega koščka evropskega zemljevida, ki v resnici kar kliče Balzaca, Zolaja in Hitchcocka, in se ustavimo pri Jugoslovanih, ki sem jih srečal tam v mrzlih decembrskih dneh kriznega in ogabnega leta štiriinsedemdesetega.” Krizno in ogabno leto 1974 … Tako ga je poimenoval pisatelj Miodrag Bulatović v dokumentarnem delu Peti prst, dodatku k njegovi literarni freski vzporednega sveta emigrantov v Zahodni Nemčiji. V tem letu se je začelo novo obdobje odnosov med SFRJ in ZRN, saj je na čelo zahodnonemške vladne politike stopil nov zvezni kancler, Helmut Schmidt, ki pa je kot socialni demokrat vendarle razvijal tudi kontinuiteto s politiko strankarskega kolega Willyja Brandta. Kako lahko svetovno nogometno prvenstvo povzroči diplomatski zaplet, ki razkrije bistvene kritične točke v odnosih med dvema državama? Kako je prva naftna kriza spremenila svet, pognala mnoge države na pot vrtoglavega zadolževanja in obremenila tudi že prej šibke državne finance Jugoslavije? Kako je dejstvo, da so sredi sedemdesetih Zahodni Nemci veljali za ene najbolj nevarnih teroristov na svetu, a obenem delovali po nekaterih načelih, na katere je prisegala neuvrščena Jugoslavija, vplivalo med odnose med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo? Zakaj so zahodnonemška ministrstva prilagajala pravila za sprejem tujih delavcev zgolj zaradi visoko cenjenega sodelovanja nemških z jugoslovanskimi, predvsem gradbenimi, podjetji? V aprilskem predavanju bo predavateljica poskušala razgrniti široko področje sodelovanja med ZRN in Jugoslavijo v obdobju 1974-1982, oziroma v času treh kanclerskih mandatov Helmuta Schmidta. Pojasnila bo, zakaj je v Bonnu obstajal velik interes za dobro sodelovanje z Beogradom, kako so spremembe v globalni gospodarsko-finančni situaciji vplivale na nemško-jugoslovansko sodelovanje in zakaj je Zahodna Nemčija imela velik interes za sodelovanje in dobre odnose z Jugoslavijo.
