Zanimiv drobec iz rokopisne zapuščine preteklosti: frančiškanska redovna zgodovina Bosnia Seraphica Mavra Fajdige (1777) in njen pomen

Zgodovinsko društvo Ljubljana in Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vas vabita na predavanje dr. Mateja Hriberška:
Zanimiv drobec iz rokopisne zapuščine preteklosti: frančiškanska redovna zgodovina Bosnia Seraphica Mavra Fajdige (1777) in njen pomen
Predavanje bo v četrtek, 16. februarja 2023 ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Celovški 23 v Ljubljani.

Izr. prof. dr. Matej Hriberšek je član Oddelka za klasično filologijo na FF UL, kjer je leta 2003 tudi doktoriral iz latinskega jezika. Osrednja področja njegovega delovanja so: latinska in grška slovnica; latinska in grška metrika; zgodovina klasične filologije; zgodovina jezikoslovja; zgodovina šolstva in pedagogike; srednjeveška in novoveška latinska ustvarjalnost, še posebej na Slovenskem. Več kot 10 let je bilo osrednje področje njegovega dela slovaropisje: bil je glavni in odgovorni urednik ter glavni korektor velikega Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slovarja, v letih 2013–2015 pa glavni in odgovorni urednik ter soavtor posodobljenega Grško-slovenskega slovarja Antona Doklerja. Trenutno vodi projekt ARRS »Latinske in nemške kronike na Slovenskem«. Uveljavljen je kot prevajalec latinske in grške književnosti.

V provincialnem arhivu slovenske frančiškanske province v frančiškanskem samostanu v Ljubljani je ohranjen rokopis v latinščini napisane redovne zgodovine z okrajšanim naslovom Bosnia Seraphica, ki jo je napisal provincialni knjižničar in arhivar p. Maver Fajdiga. Rokopis obsega 1235 strani, v njem pa je avtor v času najhujšega jožefinističnega pritiska popisal zgodovino frančiškanskega reda od prihoda frančiškanov na območje Balkana do svojega časa. Razdeljeno je na tri dele: prva dva sta izrazito zgodovinska, najzanimivejši pa je tretji del, ki obsega več kot 80% celotnega rokopisa, v katerem je avtor predstavil zgodovino petnajstih frančiškanskih samostanov na območju današnje Slovenije in Hrvaške, ki so bili v zadnji četrtini 18. stoletja del frančiškanske province. Delo, ki je bilo dolgo časa znano le redkim, ni zgolj redovna zgodovina, ampak zanimiv preplet zgodovinskega, cerkvenozgodovinskega, geografskega, etnografskega opisa, obenem pa prinaša tudi veliko informacij o lokalni zgodovini, civilni upravi, pomembnih posameznikih in dogodkih, o sociali in še marsičem, v besedilo pa je Fajdiga vključil tudi prepise številnih izvirnih dokumentov, ki delu dajejo še dodatno zgodovinsko kredibilnost. V predavanju bo predstavljeno delo, njegov avtor in pomen, pa tudi nekaj ilustrativnih odlomkov, ki bodo pokazali potencial dela kot zgodovinskega vira v najširšem pomenu besede.

Vljudno vabljeni!