Zgodovinsko društvo Ljubljana je prostovoljno združenje slovenskih zgodovinarjev, od katerih jih je večina iz osrednje Slovenije. Društvo je bilo ustanovljeno 1979, ko je bilo Zgodovinsko društvo Slovenije razdeljeno na regionalna društva; za osrednjo Slovenijo je to postalo Zgodovinsko društvo Ljubljana. Reorganizacija Zgodovinskega društva za Slovenijo in ustanovitev Zgodovinskega društva Ljubljani sodi v obdobje prizadevanj za enakomernejši razvoj Slovenije s težnjo za oblikovanje pogojev za stalnejšo in trdnejšo finančno osnovo in v proporcu s splošnim gospodarskim in kulturnim razvojem družbeno političnih skupnosti. Ustanovitvi ZDL je sledilo preoblikovanje in preimenovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije, ki je postala krovna organizacija slovenskih regionalnih zgodovinskih društev.
Prednostna naloga ZDL je bila organizacija posvetovanj in predavanj, sprejeta je bila odločitev o izdelavi monografije zgodovine Ljubljane kot kolektivnega projekta ljubljanskih zgodovinarjev. Ljubljansko društvo pa je bilo še naprej razpeto med »ljubljansko« zgodovino in slovenskimi nacionalnimi temami.
Zgodovinsko društvo Ljubljana je od ustanovitve zvesto svojemu poslanstvu in nalogam. Društvo redno organizira predavanja, posvetovanja ter skrbi za krepitev prisotnosti slovenske in ljubljanske lokalne zgodovine v slovenskem prostoru.
Prvo zgodovinsko društvo v Ljubljani je začelo delovati 1843 (Historisches Verein für Krain – do 1850 kot sekcija Zgodovinskega društva za Notranjoavstrija, s sedežem v Gradcu, potlej kot samostojno društvo). Imelo je okoli 150 članov, pripravljalo je redna mesečna predavanja, izdajalo zgodovinske knjige in podpiralo razvoj domoznanstva. Obstajala je pobuda, da bi se zgodovinsko društvo za Kranjsko preoblikovalo v Akademijo znanosti v Ljubljani.
Po začetku ustavne dobe je tudi v tem društvu (podobno kot v družbi) prišlo do porasta narodnih trenj. Zaradi tega je pričela aktivnost društva upadati, slovenski člani društva so (tudi zaradi osebnih sporov) izstopili iz društva. Z izdajanjem zgodovinopisnih del pa se je ukvarjalo tudi 1864. leta ustanovljeno (prvo slovensko znanstveno). Zgodovinsko društvo za Kranjsko, ki se je 1886 združilo z Muzejskim društvom za Kranjsko. To je od 1821 delovalo pri deželnem muzeju. Združeno društvo je izdajalo nemško in slovensko znanstveno revijo.
Po ustanovitvi države Kraljevine Jugoslavije (1918) in ustanovitvi Univerze v Ljubljani (1919) ter Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (1938) je Muzejsko društvo za Kranjsko predstavljalo osrednje društvo za gojenje zgodovine, v katerem so bili zastopani znanstveniki in ljubitelji zgodovine. V okviru društva je bila zgodovinska sekcija, v kateri so bili člani zgodovinarji in ljubitelji zgodovine iz Ljubljane. Obstajale so pobude, da bi Muzejsko društvo v sodelovanju z ostalimi regionalnimi zgodovinskimi društvi v Sloveniji izdajalo tudi specializiran zgodovinopisni znanstveni časopis. Te pobude so bile realizirane 1947 z ustanovitvijo Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki odtlej izdaja Zgodovinski časopis (od 1953 pa tudi Kroniko, časopis za slovensko krajevno zgodovino). Zaradi sedeža ZDS v Ljubljani ni bilo resnejših prizadevanj za ustanovitev zgodovinskega društva v Ljubljani.
Zgodovinsko društvo Ljubljana pripravlja redna tematsko raznolika mesečna predavanja, predstavitve knjige, soorganizira znanstvene sestanke in spominske slovesnosti v čast zaslužnim članom društva. Društvo ima okoli 250 članov, tako znanstvenikov kot ljubiteljev zgodovine. Aktivnost društvo so redno predstavljene na spletni strani, ki pa je trenutno samo v slovenščini.
dr. Željko Oset
