Prisiljenci na Poljanskem nasipu v Ljubljani.
Mag. Sonja Anžič Kemper je 16. junija 2011 v Modrijanovi knjigarni pripravila predavanje »Prisiljenci na Poljanskem nasipu v Ljubljani. Ljubljanska prisilna delavnica v drugi polovici 19. stoletja.«
Predavateljica je magistrirala na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani na temo socialne politike na Kranjskem. Od tedaj se občasno še vedno posveča zanimivemu raziskovanju delovanja in pojmovanja dobrodelnih ustanov v 19. stoletju, med katere je tedaj sodila tudi prisilna delavnica.
Tako od mesta in deželnega sodišča v Ljubljani kot kazenskega sodišča je bil zaradi svojega storjenega hudodelstva tatvine odpuščen ab instantia Anton Klemenčič, rojen v Ljubljani, 16 let star, sin tukajšnjega paznika inkvizicijske hiše Klemenčiča in izročen mestu in deželnemu sodišču na podlagi opombe, vsebovane v poizvedovalni tabeli, naj se kot zelo nevarna oseba izroči v prisilno delavnico. Policijska direkcija je popolnoma istega mnenja s spoštovanim mestom (magistratom) in deželnim sodiščem glede tega, že večkrat kaznovanega in nepoboljšljivega potepuha (vagabunda) in se potem taistega preda slavnemu magistratu k zakoniti pripravi v prisilno delavnico preda. (Nota [dopis] cesarsko-kraljeve policijske direkcije v Ljubljani, spisana 28. marca 1848 in poslana na mestni magistrat v Ljubljani. V: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mesto Ljubljana, splošna mestna registratura, LJU 489, fasc. 503, fol. 275).
Jabolko ne pade daleč od drevesa! Paznik Nikolaj Klemenčič (oče v noti omenjenega Antona Klemenčiča) je bil eden izmed paznikov, proti katerim je bila sprožena preiskava zaradi pritožb nad nepravilnostmi ravnanja paznikov, pri kateri je prišlo do zaplembe literarnega dela, predstavljenega prejšnji mesec v predavanju dr. Gorazda Starihe (“Moje sanje ali nedolžnost, krepost in ljubezen. O literarni stvaritvi, nastali v ljubljanskem zaporu v prvi polovici 19. stoletja«).
Prisilna delavnica v Ljubljani, ki je svoje prostore v 18. stoletju delila s kaznilnico, je po več desetletnih prizadevanjih v letu 1847 dobila svoje na Poljanskem nasipu, v stavbi, kjer je danes oddelek bolnišnice za psihiatrijo – Center za mentalno zdravje. Predavateljica nas bo na podlagi obdelave popisnih pol popisa prebivalstva popeljala za njene zidove in nas seznanila z zanimivimi podatki o prisiljencih, ki so jih tam v drugi polovici 19. stoletja »vzgajali« v delovne in koristne ljudi. Izvedeli bomo, koliko jih je bilo, od kod so prihajali, kakšna je bila njihova povprečna starost, veroizpoved, stan, kakšne poklice so opravljali. Predstavljeno bo tudi osebje, ki je skrbelo za njihovo vzgojo v zavodu.