Slovenci in Evropa
6. junija 2012 je v Knjižnici Otona Župančiča potekal pogovorni večer prof. dr. Boža Repeta in akademika prof. dr. Jožeta Pirjevca. Ugledna slovenska zgodovinarja sta se pogovarja o odnosu Slovencev do Evrope. Pogovorni večer je bilo vsebinsko razdeljen na dva dela. V prvem sta obravnavala vprašanje identitete slovenske regionalne in nacionalne identitete, ki se odraža v refleksiji do vprašanja ali so Slovenci Evropejci ali ne. Akad. Pirjevec je poudaril, da je za slovensko sodobno identiteto pomembna zgodovinska izkušnja odnosa/stopnje pripadnosti večji državnopolitični tvorbi, ter hkrati odnos (ponos in zvestoba) do materinega jezika. Naslednja iztočnica pogovora je bilo »padanje« meje med Slovenijo in Italijo, predvsem pa o vidnih in nevidnih ovirah, ki ostajajo.
Prehod med prvim in drugim delom je bil posvečen if-history z oceno dileme o možnosti preživetja SFRJ konec 80-ih, v primeru, da bi postala članica EU. Akad. Pirjevec je menil, da ne, saj naj bi bilo osnovna vodilo Slovencev za ohranjanja položaj v Jugoslaviji ureditev zunanjih mej (1918-1919 in 1945 ter 1975 – Osimski sporazumi), pri ostalih vprašanjih pa so Slovenci želeli uveljaviti – predvsem s konsenzom z ostalimi deli skupne države – svoje razvojne koncepte. Omenjeno naj bi se odražalo v odločitvi slovenski oblasti, da prične z gradnjo avtoceste Maribor -Koper in ne Jesenice-Skopje. Zgodovinarja sta se dotaknila v EU prisotnega evroskepticizma in relativnega zadovoljstva z Evropsko unijo v Sloveniji ter o možnosti prihodnost oziroma konceptov razvoja Evropske unije. Ob tem je Repe postavil provokativno vprašanje, če bo EU v prihodnosti kdaj imela nogometno reprezentanco.