Izgradnja socialistične Ljubljane – med stvarnostjo in mitom
Zgodovinsko društvo Ljubljana in Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vas vabita na predavanje dr. Davida Petelina:
Izgradnja socialistične Ljubljane – med stvarnostjo in mitom
Predavanje bo v četrtek, 21. marca 2019 ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu na Celovški 23 v Ljubljani.
David Petelin je predstavnik mlajše generacije slovenskih zgodovinarjev, ki s svojimi prispevki posega na področje ljubljanske urbane, kulturne in družbene zgodovine. Leta 2016 je doktoriral z nalogo Vsakdanje življenje v Ljubljani v letih 1945 – 1965 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlen je v Muzeju športa, kjer skrbi za neprecenljivo dediščino športa na Slovenskem. V svoji razgibani karieri je med drugim deloval kot novinar, urednik in arhivist. Sodeloval je pri postavitvi dveh muzejskih razstavah (Zgodovina slovenske, primorske in pomorske policije in Telovadec sem bil, za to sem živel). Od leta 2015 sodeluje kot pisec strokovnih prispevkov in sourednik spletnega portala Zgodovinanadlani.si. V letošnjem letu bo pri Zgodovinskem arhivu Ljubljana izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Živeti v socialistični Ljubljani: mestno življenje v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni.
O čem govorimo, ko uporabljamo pojem socialistična Ljubljana? Je bil to »novi« mestni način življenja, ki se je odražal v materialni kulturi propadlega sistema? So bile to nove stanovanjske soseske in nove bivanjske tipologije v okolici historičnega mestnega jedra, ki so sledila predvojnemu nemškemu funkcionalizmu ter sodobnim britanskim in skandinavskim modelom? Ali lahko govorimo o socialističnem urbanizmu in arhitekturi po letu 1945, kljub temu da Ljubljana ne pozna socrealizma v teh segmentih? So bili Edvard Ravnikar in ostali arhitekti Plečnikove šole, ki so ustvarjali povojno podobo Ljubljane, se nekateri šolali celo pri Le Corbusierju, sodelovali na mednarodnih natečajih in bili aktivno udeleženi v sodobnih arhitekturnih tokovih, zato socialistični arhitekti? Je grajena Ljubljana po drugi svetovni vojni kvalitativno na nižji ravni, kot so bile gradnje pred vojno ali po osamosvojitvi, ravno zaradi izjemnega in kvantitativnega porasta stanovanjskega fonda in novih gradbeno-inženirskih pristopov? O tem in še marsičem bo predavatelj razglabljal ter problematiziral z mitskimi pojmi, ki se pojavljajo v publicistiki, literaturi in dnevnopolitičnih debatah ter pejorativno orisujejo »socialistično« podobo Ljubljane.
Vljudno vabljeni!
