Kolpa kot mejna reka v časopisu Slovenski narod 1868-1914
Zgodovinsko društvo Ljubljana in Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vas vabita na predavanje dr. Marka Zajca :
Kolpa kot mejna reka v časopisu Slovenski narod 1868-1914
Predavanje bo v četrtek, 16. decembra 2020 ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Celovški 23 v Ljubljani.
Dr. Marko Zajc je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino in docent na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem. Težišče njegovega raziskovanja predstavljajo idejnopolitične teme iz zgodovine 19. in 20. stoletja. Osredotoča se na razvoj nacionalizmov v Jugovzhodni in Srednji Evropi. Raziskuje slovensko-hrvaško mejo in odnose ter jugoslovanstvo.
Kolpa je v obravnavanem obdobju pomenila notranjo mejo v habsburški državi med Ogrsko in avstrijskim delom monarhije, obenem pa je bila uveljavljena politična ločnica med Kranjsko in Hrvaško od poznega srednjega veka dalje. V časopisju je prihajala do izraza tudi geografska in okoljsko-zgodovinsko razsežnost, ki se je pogosto na izviren način kombinirala s statusom Kolpe kot mejne reke ali s konceptom Kolpe kot reke, ki povezuje sorodna naroda. Čeprav po letu 1851 na Kolpi ni bilo carinskih postojank, je mejni status Kolpe prihajal do izraza v ločevanju dveh različnih upravnih in pravnih sistemov, ki sta vplivala na življenje ob meji. V političnih konceptih slovenskih narodnjakov pa Kolpa ni nastopala kot meja, ampak kot prehod z zavezniškim hrvaškim narodom. Neskladje med realnostjo (Kolpa kot meja) in zaželenim stanjem (Kolpa kot element povezovanja) je pri Slovenskem narodu pogosto prihajalo do izraza.
